NA VELIK PETEK. 
Dicunt omnes: Cruciſigatur. 
Vsi vpijejo: Križaj ga. Matth. c. 27: 
Je tedaj mogoče, de danas vsi ludje so taku neusmileni inu nepravični ratali, de hočejo na Kristusu perbito inu mertvo vidit nedolžnost nebeško? Je tedaj mogoče, de danas vsi taistiga pregajnajo, kateriga poprej vsi pravični so prosili, de bi k njim prebivat prišal, rekoč: Veni Domine, & noli tardare. Inu dokler je odnašal priti, so želeli, de bi nebesa se odperle inu njega dol poslale: Rorate cęli deſuper, & nubes pluant iuſtum. Inu kadar so li spumnili, de ima k njim priti, se so rezveselili, inu potroštani bili. Zatoraj so djali: Veniet deſideratus cunctis gentibus. Veniet, veniet, & non tardabit. Je tedaj mogoče, de taistiga savražijo, od kateriga sam Bug je djal: Hic eſt ſilius meus dilectus, in quo mihi benè complacui? Je mogoče, de taistimu hočejo takoršen špot sturiti, kateri je ta nerlepši v mej ludmi. Specioſus forma prę filÿs hominum? Taistiga tedaj hočejo križat, kateri nikdar obenimu se nej pregrešil. Eum qui non nouerat peccatum? Nec in ore eius inuentus eſt dolus? Taistiga ne morjo vidit, kateri je. Candor lucis aterna, & ſpeculum ſine macula. Taistiga n hočejo per sebi terpeti, kateri jih taku lubi, de želi z njimi ostati do konca tiga sveta. Ecce ego vobiſcum ſum omnibus diebus vſque ad conſummationem ſaculi. Taistiga n hočejo v svojim mesti imeti, skuzi kateriga je bil oblubil G. Bug njih mestu pozidat inu iz jetja rešit. Ipſe adificabit ciuitatemmoam, & captiuitatem meam dimittet, non in pretio, neque in muneribus. Vsi prosijo, de bi taistiga križali, kateri za vse prosi očeta nebeškiga, Aduocatum habemus apud Patrem Ieſum Chriſtum iuſtum, & ipſe eſt propit iatio pro peecatis noſtris: non pro nosſtris autem tantum, ſedetiam tetius mundi. Inu vener. Dicunt omnes crucifigatur. Oh strašni grozovitni glas! Oh grešna inu nepravična sodba! Zakaj, kar svejt stoji, nej bilu takoršne nepravične sodbe. Je rejs, de nepravična sodba je bila faraonava, kadar je bil zapovedal vse izraelske fantiče vdo vreči. Je rejs, de nepravična sodba je bila krajla Savla, kadar po nedolžnem je bil zapovedal umorit 87 mašnikov inu vse ludi, kateri so prebivali v tem mesti Nobe. Je rejs, de nepravična sodba je bila krajlice Jezabel, kadar je bila zapovedala tiga nedolžnga Nabota s kamejnam posuti. Je rejs, de nepravična sodba je bila Herodeža krajla, kadar je bil zapovedal vse otročiče v Betlehemi pomorit. Ali vener le-ta današna sodba je ta nernepravičniši, katera hoče na križu špotliv umorit Kristusa Jezusa sinu Božiga, per katerimu vsi ludje najdejo, karkuli peterbujejo, kakor pravi s. Ambrož. Omnia habemus in Christo, & omnia in nobis Christus. Si à vulnere curari deſideras, medicus eſt. Si febribus aſtuas, fons eſt. Si grauaris iniquitate, iuſtitia eſt. Si indiges auxilio, uirtus eſt; Si mortem times, uita eſt. Si tenebras fugis, lux eſt. Si cælum deſideras via eſt: Si cibum quaris, alimentum eſt. Ter vi hudobni ludje vpijete: Crucifigatur? Ah, joh! tedaj ti o moj slatki Jezus, kir tulikajn dobriga si ludem sturil, boš križan? Dicunt omnes crucifigatur. Ah, je še preveč rejs, de ta nedolžni Jezus bo križan! Ti nevošlivi inu hudobni ludje so uže folš priča našli, tožbe krivične so uže zmislili, ter uže so zapovedali debele štrike splesti, klejše, kladova, žeble, bodeče ternje perpravit; križ uže cimprajo, žavč z jesiham mejšejo, špotlivo smert žugajo, martvašku Kristusa savražijo inu na vus glas vpijejo. Cructfigatur. O žalostni glas! Kateri vse vesejlje tiga sveta v žalost preoberneš inu vse stvari milu se jokat inu žalovati persiliš. Pogledajte okuli sebe, N. N., ter poveste mi: Kaj pomenijo ti nagi inu obrupani altarij? Žalost. Kaj pomeni, de zgonovi inu orgle se ne poste šlišat? Žalost. Kaj pomeni, de mašniki maše ne pojejo, temuč milu klagujejo? Žalost. Kaj pomeni, da lampe inu sveče so ugasnile? Žalost. Kaj pomeni tu rumplajne teh tabelc? Žalost. Oh žalost, žalost! Dokler danas se šliši ta žalostni glas. Crucifigatur. Taku de od velike žalosti zemla se strese, sonce krivavu rata, te skale se rezpokajo, ti grobi se odprejo, Maria Divica milu se joka inu ti angelci nebeški Mariji se pomagajo jokat. Angeli pacis amare flebant. Inu de bi ti tudi verni folk se imel jokat, videoč de tvojga nedolžniga Gospuda Kristusa Jezusa hočejo križat, S. Duh tebe opomina, rekoč: Deduc quaſi torrentem lachrijmas per diem & noctem, luctum vnigeniti fac tibi planctum amarum. Inu gvišnu ne bo mogoče, de bi se vi verne duše ne jokali, aku bote andohtliv premišlovali inu pošlušali, de naš cartani Kristus Jezus je bil po nedolžnem križan inu neusmilenu martran, kir obeniga nej režalil, ali kriviga sturil, temuč vsem pomagal, vse potroštal inu podučil &c. Premišlujte inu pošlušajte tedaj, kar vam bom jest naprej postavil, ter bote uržoh imeli nikar li žalovati, ampak tudi to nezgruntano lubezan Božjo poznat, kakor pravi s. Laurentius Justinianus. Nulla ſalubrior ad mentis excitandam compaſſionem cogitatio reperitur, quam Paſſionis Christi; per ipſam quippe, humana ſalutis reſtauratio, & ineffabilis Dei ad homines agnoſcitur ſummadilectio. Nemo aliunde diuina charitatii aternum fontem deguſtat melius, quam in huiuſmodi attenta, ſedulaque meditatione. Pošlušajte, inu začnem, Dicunt omnes: cruciſigatur. 
Kaj tedaj hudiga je sturil Kristus, da ga hočete križat. Quid enim mali fecit? Je Pilatus vprašal judje, kadar so djali: Crucifigatur. Jest ne najdem obeniga uržoha, de bi Kristus imel križan biti. Ait Pilatus ad Principes Sacerdotum, & turbas: nihil inuenio cauſa in hoc homine. Oni so odgovurili inu djali: Kadar bi leta ne bil hudiga sturil, mi bi ga ne bili tebi izročili. Commouet populum, docens per vniuerſam Iudaum. On odvrača ludi, inu jih zapeluje. Če je temu rejs, on je vreden smerti: če on je puntarstvu v deželi obudil, si je zašlužil križan biti: če on je prepovedal štivro inu dac cesarju plačovati, nej umerje: če zapuvidi Božje prelomil inu druge pohušal, pravičnu je, pude na gavge. Crucifigatur. Je rejs, N. N., de Kristus odvrača ludi od Luciferja inu jih vuči, de bi praviga živiga Boga molili; odvrača od pakla inu večne smerti, ter jih opomina, de bi tu večnu živejne inu nebešku krajlevestu iskali. Je res, de puntarstvu je obudil čez malikovajne inu to grešno sinagogo inu njegove šlužabnike, zakaj je vučil, de imajo eniga samiga Boga, stvarnika nebes inu zemle molit inu to pravo vero od Boga poslano deržat inu nikar te fovš judavske vučenike pošlušat, temuč S. Duha, kateri skuzi usta s. prerokov je govuril. Commouet populum. Je rejs, de odvrača ludi od ohernije, od nečistosti, od prevzetnosti inu od greha; Docens per vniuerſam Iudaam. De bi tu, kir imajo, ubozem dali, buštvu lubili, čistost inu divištvu deržali, krotki inu pohlevni bili. Diſcite à me, quiamitis ſum, & humilis corde. Commouet popultm. Je rejs, de kadar v tempelni je bil našal, de so vuoli, teleta inu golobe predajali inu s cerkvi Božje eno razbojnško jamo sturili, z gajžlo je bil vse vun stepil inu njih kupčijo vun vergil ter jih je sfaril, rekoč: Domus mea, domus orationis vocabitur, vos autem feciſtis eam ſpeluncam latronum. Commouet populum, docens: Je rejs, de vuči en nov vuk, kateri se ne zgliha z vukom tih filozofov inu judovskovh rabinov, zakaj vuči, de v pregajnenju imojo poterpežlivi biti, de se imajo postiti inu molit Bogu h časti, inu nikar de bi jih ludje častili: de imajo spoštvati svoje stariši nikar samu z besedo, temuč tudi z divinam: De imajo svoje savražnike lubit inu nikar savražit: Diligete inimicos veſtros. Commouet populum docens. Je rejs, de nikar li on sam ne vuči ta nebeški vuk, ampak tudi svoje jogre po celem svejtu je poslal ludi vučiti ta s. evangeli, de bi vsi ludje se izveličali, nikar fardamali, Očeta Nebeškiga inu nikar hudiča častili. Euntes ergo per vniuerſum mundum, docete omnes gentes. On ne taji, kar je vučil, zakaj njega vuk je bil nebeški resnični vuk, zatoraj kadar Kajfas ga je Kristusa vuprašal, kaj z en novu vuk vuči. Reſpondit ei Iesus. Ego palam locutus ſum mundo, ego ſemper docui in Synagoga, & in templo, quo omnes Iudaei conueniunt, & in occulto locutus ſum nihil. Quid me interrogas? interroga eos, qui audierunt quid locutus ſum ipſis. Povejte vi, Iudje, tedaj, kaj je Kristus vučil: On je vučil, de grešniki se imajo zgrevat inu spokorit, de zakonski imajo eden timu drugimu vero deržat, inu cilu de z mislih nimajo druge žene, celi moža želit, ti ledijh de nimajo nečistosti tribat, de se nima krasti, de se nima ubijati, de se nima legat inu preklinat, de se nima vse upajne v šace tiga sveta postavit, temuč nebeške šace zberat, kateri do vekoma bodo terpeli, de za volo Božjo inu za nevarnost tiga greha se ima oča, mati, žena, navesta zapustiti; Nej li leta en sveti Božij vuk? Žiher moj Kriste praviš: Si malè locutus ſum teſtimonium perhibe de malo. Zakaj tedaj vsi vpijeio, Crucifigatur; Quid enim mali fecit? 
Šlišim, de pravijo: Hunc inuenimus prohibentem tributa dari Caſari. Je rejs, de se nej tulikajn tožil inu jokal uni ajdovski mož Miha, kadar mu so bili njegovi maliki ukradeni, ni tulikajn so preklinali skrinjo Božjo mašniki tiga malika Dagona, kadar so vidili, de z altarja je bila Dagona vergla inu rezbila, kulikajn se tožjo vsi maliki, de so njih ofer zgubili skuzi vuk inu zapuvid Kristusa Jezusa. Je rejs, de Kristus je prepovedal ofrovati Merkuriusu tu zgolufanu inu ukradenu blagu ter je zapovedal lastnu blagu predati inu ubozem dati: Vendite, quæpoſſidetis, & date elemoſÿnam. Prepovedal je ofrovati bogini Venus čistost tih zakonskih inu divištvu tih dekeličav ter je vučil za nebešku krajlevestu divištvu hranit. Et ſunt Eunuchi, qui ſe caſtrauerunt propter regnum cęlorum. Je prepovedal ofer Bogu Mars, tiga boboja inu savraštva, ter je zapovedal savražnikom dobru sturiti inu Bogu jih perporočiti. Benèfacite bis, qui vos oderunt. Orat pro calumniantibus, & perſequentibus vos. Je prepovedal Jupitru inu drugem bogovam ofer tiga serca, kakor so bili navajeni ludje ofrovati. Post Idola enim cor eorum gradiebatur. Ter je zapovedai tajstu Bogu ofrat. Diliges Dominum Deum tuum ex toto corde tuo: Prepovedal je Bachuchusu ofer tiga pijanstva inu požrešnosti, rekoč: Attendite ne corda veſtra graventur crapula, vel ebrietate. Kir jest ne najdem de bi obene krivice bil sturil, temuč pravico Bogu inu ludem: inu vener. Dicunt omnes: Crucifigatar. Ali povejte mi. Quid enim mali fecit? 
Le-ta Kristus, pravjo, ima križan biti, zakaj on je: Amicus publicanorum, & peccatorum. & peccatores recipit. Je rejs, inu sam spozna, de je z nebes prišal jiskati inu izveličat te zgublene grešnike. Venit enim filius hominis quærere, & ſaluum facere, quod perierat. On ima križan biti. Quoniam contrarius eſt operibus noſtris, & tamquam nugaces aſtimati ſumus ab illo, & abſtinet ſe a viis noſtris tamquam ab immunditiis. Je rejs, Kristus je vučil, de se imamo odpovedati vsi boganarodnosti inu posvetnim žejlom, de poštenu inu pravičnu živimo na le-tim svejtu inu de čakamo na tu izveličansku upajne inu izkazajne te časti tiga velika Boga. Le-tu spriča s. Pavlus. On ima križan biti, zakaj drugem je vzel, kar jime šlišalu. Je rejs, de hudičom je vzel Mario Magdaleno, katera je uže taistem šlišala, Mateuša, Zaheusa, Samaritano uno Kananersko ženo inu tavžent drugih ženskih inu moških peršon, čez katere so hudiči oblast imeli; tudi s teh človeskih trupel je izgnal hudiče, v katerih zmirom veliku lejt so prebivali; smerti je vzel v Bethani tiga mertviga Lazerusa, v Kafarni sinu ene vduve, v Nazareti hčer eniga firšta: On je vzel proč te nagnusne rane tem gobastom, slepom to temo, bolnem te bolezni, grešnikom te grehe, ali ta nej obena krivica ali škoda, ampak velika dobruta inu gnada, zakaj tedaj: Dicunt omnes; Crucifigatur? Povejte tedaj. Quid enim mali fecit? Jest ne najdem obeniga uržoha, de bi on imel križan biti, sam Pilatus je tudi le-tu spoznal, kir k vam pravi, de vse vaše tožbe naprej pernesene je šlišal inu dobru premislil, vener pravi: Ego enim non invenio in eo cauſam. 
Povejte, povejte, aku še kaj čez Kristusa vejste ali znate, zakaj Kristus vam oblast da, rekoč: Popule meus, quid feci tibi? aut in quo contriſtavi te? reſponde mibi. Ah, šlišem, de ti hudobni ludje ne vedo neč več čez Kristusa naprej pernesti, temuč pravjo: ſi non eſſet hic maleſactor, non tibi tradidiſſemus eum. Ah, grešne prekleta usta, de se smejste podstopit reči, de Kristus je en pregrešni človik? Ja, ja, pravjo ti hudobni: Noſ ſeimus, quia hic homo peccator eſt. Koku more mogoče biti, de Kristus je grešnik, dokler z nebes je prišal na zemlo, de bi greh is zemle pregnal inu vse skuzi je pridigoval čez greh, inu de bi nas od greha rejšil, je perpravlen svojo kri preliti. Et ſeitis. quia ille apparuit, ut peccata nostra tolleret, & peccatum in eo non eſt, & omnis, qui in eo manet, non peccat. Oh, grešna usta! Koku tedaj pravite. Nos ſeimus, quia hic homo peccator eſt? Ne vejste li vi, de vsi preroki inu s. pisma pravjo, de je svet? Angel Gabriel ga je imenoval svetiga poprej, kakor je bil spočet. Quod enim ex te naſcetur Sanctum vocabitur filius Dei. Angeli so ga bili oznanili za odrešnika tiga svejta. Annuncio vobis gaudium magnum, quia natus eſt vobis Saluator mundi. S. Karsnik Joanes pravi, de je tu Jagnje Božje, kateru odvzame grehe tiga svejta. Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccata mundi. Peter pravi, de cilu njega besede so svete. Domine, ad quem ibimus, verba vita aterna habes? Marta pak spozna, de je pravi sin Božji: Tu es Christus filius Dei, viui, qui in hunc mundum ueniſti. 
Ta gmajn folk ga spozna za Preroka Božiga. Hic eſt Iesus Propheta. Ter spoznajo, de nikdar nej hudiga sturil. Bene omnia fecit. Ti nedolženi otročiči ga časte inu hvaljo, kakor od Boga poslaniga. Oſanna filio Dauid, benedictus, qui uenit in nomine Domini. Vsi se čudjo nad njegova svetustjo, kateri vejter inu morje so pokorni. Qualis eſt hic, quia mare, & uenti obediunt ei. Rihtni hlapci spoznajo z njegoviga govorjenja, de je več kakor prerok. Nunquam ſic locutus eſt homo. Pilatušava žena pošle reči možu: Nihiltibi, & iuſto illi. Faratar Iškarjot spozna, de je nedolžen. Peccavi tradens Jangvinem iuſtum. Inu cilu hudič ga za svetiga pridigavojo inu glasijo. Quid nobis, & tibi Iesu Nazarene? veniſti perdere nos? Scio te, qui ſis, Sanctus Dei. Inu vi huši, kakor hudičij pravite. Noſcimus, quia hic homo peccator eſt? Crucifigatur. 
Povejte; Kaj ste vidili, ali šlišali od Christusa, de bi ne bilu svetu, čednu, inu bogudopadeče delu? Quid non caleſte, quod Domini Christi eſt? Vupraša vas ta vučeni Tertulianus. Kaj se more želejti, ali umislit per enimu svetniku, de bi per Kristusu se ne našlu? Lubezan? Ali gdu je imel vekši Iubezan pruti svojmu bližnimu kakor Kristus? On 33 lejt veliku terplejna je prestal za svoje nehvaležne bližne. Poterpežlivost? Njega vednu so pregajnali inu umorit iskali ter never nihdar se nej tožil. Pohlevnost? Gdu ne vej, de je hotel v eni štalici rojen biti? Krotkust? Gdu na vej, de nigove besede so bile kakor med inu mleku? Ajfer? Gdu na vej, koku močnu se je potil per šterni Sichen, v Tempelni, na placu, na gasi, v hiši, na rajži za izveličajne teh duš? Pokoršina? Gdu na vej, koku pokoren je bil Mariji Divici, svoj materi, inu Josefu, svojmu varihu? Usmilenost? Gdu na vej, de čez pogoblejne tiga grešniga mesta Jeruzalem milu se je jokal? Molitva? Gdu na vej, de je bil: Pernoctans in orationt Dei? Dobruta? Gdu ne vej, de je bil taku dobrutliv, de svoje s. telu je bil za špižo ludem dal? Radovolnu buštvu? Gdu ne vej, de je bil taku ubužic, de nej imel kam svojo glavo naslonit. Filius autem hominis non habet vbi caput ſuum reclinet? Žihar tedaj rečem s s. Basiliusam. Ille quantuſcunquè erat, nil niſi virtus erat. Kaj tedaj je hudiga sturil, dokler pravite: Nos ſcimus, quia hic homo peccator eſt? 
Nej rejs, nej rejs, de bi Kristus grešnik bil, zakaj s. Dionisius od Kristusa pravi, de je Apex totius Sanctitatis eſt Christus. S. Ireneus pak pravi: Iesus eſt recapitulatio omnium bonorum, qua à Deo ſacta ſunt. S. Damascenus perloži: Et virtus Diuina in corpore incluſa. Aku hočete vejdit, gdu je Kristus, vam bo povedal Tertulianus, rekoč: Quid est Christus? eſt caro portans Deum. Eſt fons diuinarum ſuauitatum, & emanationum in nos. S. Hieronimus tudi vam povej: Eſt excellentia Dei Patris. S. Anselmus odgovori. Eſt Pater miſericordiarum, & Deus totius conſolationis. Zakaj tedaj hočete, de bi ta nedolžnost Božja Jezus križan bil? Ne šlišite, de vsi rihtarij so spoznali, de on je nedolžen, kakor očitnu pred celem svejtu Pilatus je spoznal, rekoč: Obtuliſtis mihi, hunc hominem, quaſi auertentem populum, & ecce ego coram vobis interrogans, nullam cauſam inuenio in homine iſto ex his, in quibus eum accuſatis: ſed neque Herodes: nam vomiſi vos ad illum, & ecce nihil dignum morte actum eſt ei. Tedaj nima križan biti, dokler nima pregrehe. 
Ah, moji andohtlivi pošlušavici! Jest sim persilen rezodeti eno veliko pregreho Kristusavo, za katero ti hudobni Iudje nejso vejdili, inu kadar ta greh nad sabo Kristus ne bil imel, bi ne bil križan, inu taku mi bi ne bili nikdar se troštali obliča Božiga vidit. Hočete vejdit, kaj z ena velika pregreha je le-ta, katero Kristus ima? Le-to pregreho s. Pavlus je zamerkal v Listu na Korinterje v peti postavi, kir stoji zapisanu: Eum enim, qui non nouerat peccatum, pro nobis peccatum fecit, vt nos efficeremur iuſtitia Dei in ipſo. Inu veliku časa poprej Izaias prerok je govuril od te velike pregrehe Kristusave, rekoč: Poſuit Dominus in eo iniquitatem omnium noſtrum. Et ipſe peccata multorum tulit. Ima nad sabo ta nedolžni Jezus nepokorščina našiga očeta Adama inu naše matere Eve. Ima poboj Kajna, kir brata Abelna je bil ubil. Ima te velike grehe, kateri se so našli na zemli, kadar provica nebeška je bila persilena ta gmajn potup poslati inu vse glatku potopiti. Ima prevzetnost faraona, malikovajne teh Izraelitarjov, prešoštvu Davida, lotrijo Salamana, nehvaležnost Absolonovo, nečisto Iubezan Sampsana, savražtvu Ezava, ohernijo Acaba, nesramožlivost JezabeIe, neusmilenost Manasa, ofert Nabukadonozorja, fratario Judeža Iškariota, zatajbo Petra, nevero Tomaža, pregajnenje teh Judov. Ima nad sabo vse grehe naše, katere z mislijo, z besedo inu z djajnom smo dopernesli, nikar li samu naše, temuč celiga svejta. Omnes nos quaſi oues errauimus, vnuſquiſque in viam ſuam declinauit, & poſuit Dominus in eo iniquitatem omnium noſtrum. V tej viži žiher smemo reči: Nos ſcimus quia hic homo peccator eſt. Zakaj vse grehe naše nad sabo ima, kakor sam spozna, rekoč: Supra dorſum meum fabricauerunt peccatores, prolongauerunt iniquitatem ſuam. Tedaj, moj slatki cartani Jezus, imaš križan biti. Crucifigatur. 
Zdaj spumnim, kaj se je nekadaj godilu timu nedolžnimu Benjaminu, v kateriga žakil skrivaj so bili hlapci egipterskiga firšta Josefa en zlat pekar postavili, inu kakor de bi ga on bil ukradil, so za njim tekli inu djali: »Per katerimu ta tatvina se najde, on ima umrejti.« Apud quemeunque fuerit inuentum, moriatur. Ti drugi pak živi postati. Vos autem eritis innoxij. Glihi viži Kristusu se godi, zakaj to tatvino, katero Adam inu Eva sta bila v paradiži sturila, inu vse druge tatvine, katere mi Adamavi otroci smo dopernesli, tu je vse naše grehe, zakaj greh je tatvinstvu, dokler G. Bogu ukrade čast inu pokorščino. Le-te tatvine je Oča nebeški postavil v žakil tiga cartaniga Benjamina Kristusa Jezusa, zatoraj ima križan biti. Apud quemeunque fuerit inuentum, moriatur. Per tebi se najde tatvinstvu tih grehov naših. Poſuit Dominus in eo iniquitatem omnium noſtrum. O slatki moj Jezus, tedaj imaš umrejti. Nos autem innoxij erimus. Inu ravnu le-tu nam je hotel dati zastopit s. Pavlus (kakor se meni zdi), kadar je djal: Scitis gratiam Domini noſtri Ieſu Christi, quoniam propter vos egenus factus eſt, cum eſſet dives, vt illius inopià vos diuites esetis. Kakor bi hotel reči: »Taku velika je bila milost Kristusa Jezusa, de za nas je hotel grešnik ratat, kir sicer je bil poln gnade Božje, de bi mi nas z gnado Božjo napolnil.« Dokler v drugi viži mi nejsmo mogli drugači v gnado Božjo priti, katero resnico poterdi s. Pavlus, rekoč: Vnde debuit per omnia fratribus aſſimilari, vt miſericors ſieret, & fidelis Pontifex apud Deum, vt repropitiaret delicta populi. Inu gvišnu, de Kristus Jezus za volo naših nagnusneh grehov, katere je bil na sebe postavil, je bil taku spačen ratal, de nej bil timu pervimu podoben, temuč timu nernegnusnimu grešniku. Nos putauimus eum quaſi leproſum, & percuſſum à Deo, & humiliatum. Ipſe autem vulneratus est propter iniquitates noſtras, attritus est propter ſcelera noſtra. Zatoraj ima umrejti, ima križan biti: Moriatur. Crucifigatur. 
Ah, de se Bogu stutavženkrat smili! Tedaj ta nedolžni za tiha dolžniga, ta pravičini za tiga nepravičniga, ta sveti za tiga grešniga, sin Božji za človeka bo mogal umrejti? Le-tu nej po pravici ta kateri je dolžan, nej plača, ta kateri je pregrešil, nej bo štrajfan, ta kateri je gavge zašlužil, nej bo križan. Nej li rejs N. N., de sledna pravična sodba taku zapovej? Rejs je, rejs je. Ali kadar bi Kristus za nas ne umerl, mi bi pogubleni bili. Zatoraj ta Milost Božja, vedeoč, de mi revni grešniki inu grešnice v drugi viži ne morimo izveličajne doseči, zreče to ostro sodbo čez Kristusa Jezusa. Vos neſcitis quicquam, nec cogitatis quia expedit vobis, vt vnus moriatur homo pro populo, & non totagens pereat. Oh prevelika, nezrečena inu nezgruntana milost Božja! Nad katero vus volni svejt se ima čuditi. Obſtupeſcite cęli deſuper hoc, et portacius deſolamini vehementer. De ta nedolžni Sin Božji Kristus Jezus za nas nehvalešne grešnike bo martran inu križan. 
Ali gdu se bo potstopil takoršno sodbo dopolnit? S. Bernardus pravi: Obeden drugi, ampak Iubezan Božja, zakaj vse stvari dobru poznajo nedolžnost Kristusa Jezusa. Solus amor fuit cauſa ſuę mortis, amor fecit, amor impulit. Lubezan je Kristusa pelala v ta vert Getsemani. Egresus eſt lesus eum diſcipulis ſuis trans torrentem Cedron, vbi erat hortus. Le-tukaj spumnim, de krajl Salamon je bil prepovedal timu Semej pod štrajfingo te smerti nima čez potok Cedron stopit, zakaj blizi tiga potoka je zašpotoval krajla Davida, njegoviga očeta. Ti pak, usmileni Jezus, naložen z butaro naših grehov greš čez Cedron ter z vesejlom iščeš smert, de bi nas oživil v pungradi Getsamani, dokler v pungradi tiga paradiža je bil začel ta greh. Vt vnde moro oriebatur, inde vita reſurget. Ta kača v paradiži je bila ranila Adama, Evo inu vus človeški spol. Kristus pak je šal v ta pungrad, de bi arcnijo perpravil, s katero bi vse ozdravil. Suzana tudi v pundradi je bila faratana inu v pungradi Bersabea je bila zapelana; Kristus pak gre v pungrad, de bi naše duše skuzi svojo britko martro rejšil. Paſſurus ad delitiarum hortum pernenit, quia pro hominibus pati, & mori delitias computabat, je dial s. Bernardus. 
Inu vse videm, de Kristus je na svoje s. obliče je padil. Procidit in faciem ſuam. Kakor uni očitni grešnik. Qui nolebat nec oculos ſuos ad calum leuare. Temuč s solzami na očesih je djal: Deus propitius eſto mihi peccatori. O Oča Nebeški! Usmili se inu odpusti le-te greha, katere sim jest na moje rame si nalužil, kateri so taku težki, de so mene dol polomili; taku de se toži skuzi psalmista: Iniquitates mea ſupergreſſa caput meum, & ſicut onus graue grauata ſunt ſuper me. O grešna duša! Premisli, koku težak je tvoj greh, de podere dol tiga, kateri vus volni svejt na 3. perstih derži, vari se tedaj greha, de ne bo tebe nad dnu pakla poderl, zakaj s. Pavlinus pravi: Peccati pondera deprimunt, & in inferna deducunt. Takoršna težava so bili naši grehi, de nikar Ii samu so bili Kristusa poderli, temuč tudi sturili Kristusu krivavi put potiti. Et factus eſt ſudor eius ſicut guttę ſanguinis decurrentis in terram. Nej čudu, zakaj pisanu najdem, de kadar človeka piči kača, Hemoris imenouana, sturi človeku krivav put potiti: Naši veliki grehi, kateri so ta strupena kača, po besedah tiga modriga, kir pravi: Quaſi à facje colubri fugje peccatum. So pičili Jezusa, zatoraj nej čudu, de krivavi put poti. Inu ti grešna duša nočeš en solze preliti, de si lih vsak dan tebe piči ta strupena kača tiga greha? Ah, se boš enkrat milu okala inu ogneni put potila, ali ne bo tebi pomagal. &c. Oh, prevelika nehvaležnost tvoja! Jezus Kristus 7000 kapelc krivi v verti Getsemani je za izveličajne tvoje duše prelil inu ti nejsi li ene solzice vse tvoje živoče dni prelila. Ah, duša verna! Jest bom nagovuril tebe z unem bogaboječem vučenikam. Quid agis anima mea? adivro te, ut hodje mundo egrediaris, & hortum illum dolorum ingrediaris, uidebis non amplius hic ſublimem illum Diunitatis cedrum, ſed arborem uita fructibus anguſtiarum, dolorum, afflictionum cauſa peccatorum tuorum grauidam; uidebis rubum illum ardentem, caritate exaſtuantem in horto oliuarum. Boš vidila taisti žlahtni grozdik z venograda Engadi, sprešan s prešo te lubezni, iz kateriga se cidi tu nebešku vinu, kateru bo potalažilu inu rezveselilu tu režalenu inu sertitu serce Božje. &c. 
Nej še zadosti, moj slatki Jezus, ampak lubezan te hoče v roke tvojih nergrozovitniših savražnikov dati. Filius hominis tradetur in manus peccatorum. Pole, Judež Iškarjot je užje prišal z eno veliko kompanijo žolnerjov inu beričov ter so na Kristusa planili, kakor vstekli voučje na tu nedolžnu jagniče. Et manus iniecerunt in Iesum. Ter ga začnejo neusmilenu vezat s štrik inu ketenami, huši inu neusmileniši kakor nekadaj Flisterij Sampsona. Oh, revni ti Sampson nebeški! Žiher se tožiš, rekoč: Funes peccatorum circumplexi ſunt me. Le-te štrike Eva je bila spredila s svojo nepokoršino inu v le-te ta čleveski špot zamorala, inu ti usmileni Jezus hočeš ž njimi zvezan biti, de bi nas grešnike od štrikov tih paklenskih beričov rešil. ſe ipſum tradidit, ut nos redimeret. Oh nezgruntana lubezan Božja! Hoče zvezan biti, de smorti se ne bo mogal branit, pravi Rubetrus Appat. Eum colligauit amor, ne ſe ipſum defenderet, ne oblatum calicem paſſionis, & mortis abyceret. Pogledaj, duša, koku neusmilenu ga na tla veržejo, z nogami po njemu hodijo, s palcami po glavi inu po herbtu ga tepejo inu taku tardu roke za herbtam zvežejo, de spot nohti kri mu šviga, zatoraj skuzi psalmista Očetu nebeškimu toži, rekoč: Miſerere mei Deus, quoniam conculcauit me homo. Ah zakaj, o krajl nebeški, se perpustiš taku špot delat inu vezat? Ti dobru vejš, kaj je Aleksander krajl djal arcatom. Kadar so ga hoteli zvezat, de bi njega arcnovali, je k njim djal: Non decet vinciri Regem, cum libera ſit Regis, & ſalua ſemper poteſtas. Oh verne duše! potroštajte Kristusa inu zvežite vse počutke vašiga života, de bodo pokorni S. Duhu ter de ne bodo po tem prepovedanem potu tih luštov hodili. Christus paſſus eſt pro nobis, vobis relinquens exemplum. Zatoraj, duša, opomina tebe Emizenus: Iuſtum eſt ſenſus tuos in captivita tem eius cauſa redigere, eoſque totos obſequio illius mancipari; oculos vt illicita non intueantur, aures ne impudica audiant, Iinguam ne contra Deum, uelproximum loquatur, manus ne malum operentur, cor ne malignum quid machinetur. Reſpiremus.At illi tenentes Ieſum, duxerunt ad Caipham Principem Sacerdotum, ubi ſcriba, & ſeniores conuenerant. Zdaj, o verna duša, pojdi za Kristusam, dokler vsi jogri so ga zapustili. Tunc Diſcipuli omnes relicto eo fugerunt. Inu ravnu kakor Margarita, hči Tomaža Mora, engelenderskiga krajla kancelerja, kadar je vidila, de svojga lubiga očeta so zvezaniga rihtni hlapci pelali, od velike žalosti nej mogla druziga zreči, ampak: O Pater! O Pater! O Pater! Glihi viži ti duša žalostna inu vjokana zavpij: O Oča Kriste Jezus! po krivem obtožen, neusmilenu zvezan inu grozovitnu martran. O Pater! O Pater! O Pater! Koku tebe neusmilenu cikajo, ob tla mečejo, po tebi z nogami hodijo. Ah cartani moj Jezus! ti se meni v serci smiliš inu menem, de vsem se smili, kakor nas vuči s. Peter. Chrsto in carne paso, & uos eadem cogitatione armamini. Aku hočjete iz serca poterplejne s Kristusam imeti, premislite, gdu je le-ta, kateriga taku špotlivu martrajo. De taisti, kateriga čevlov jermene s. Joanes Kersnik nej bil vreden odvezat. Taisti, kateriga život se nej smela dotekniti una bogaboječa žena Marcela, temuč li suknje se je bila doteknila ter precej je bila ozdravila. Taisti, kateri s slinami je tem slepom pogled povernil. &c. Kaj bi oni rekli, kadar bi vidili, de nikar li za sukno ga cukajo, temuč tudi za lasje, za brado, za roke inu noge ter po zemli ga vlačijo, kakor de bi bil ena živina? Ah, gvišnu bi jokaječ djali: Si je le-tu zašlužil ta dobrutlivi Gospud? Je le-ta njega lon, kir te bolne je ozdravil, te mertve oživil, te preposti podvučil inu malu poprej Malhusu tu odsekanu uhu ozdravil? Cum tetigißet auriculameius, ſanauit eum. Oh prekleta nehvaležnost grešniga človeka! Kir takoršno dobruto s takoršno martro svojmu Gospudu polona. Ah, kulikajnkrat ti grešna duša v glihi viži gnade od Boga prejete grešnu zuper Boga nucaš; tvojo pamet za golufijo, tvoje blagu h škodi tiga bližniga, lepoto h nečistosti oberneš. &c. Ah je le-ta zahvala? Taku polonaš Kristusu, kir tulikajn za tebe terpi, inu ti na nehaš njega žalit. &c. 
Hočete vejdit, kulikajn je Kristus za vas na tej rajži, kadar so ga beriči pelali z verta Getsemani k Anasu, Kajfežu, Pilatušu, Herodesu inu zupet Pilatusu? Pošlušajte, kaj je sam Kristus s. Bridi povedal. Na svoje s. truplu 5466 žlaku je bil prejel. Na njega s. lica 110 žlafernic. Na vrat 120 je bil udarjen. Po herbtu s palcami 380 so ga udarili. Na persa pak 43. Po glavi 85. Po nogah 32. Po rebrah 38. Po ramah 62. Po rokoh 40. Po ustah 30. V njegavu s. obliče inu oči 32 so zapluvali. Z nogami po njemu 170 so hodili. Na tla so ga vergli 13. Za lasje so ga cukali 300. Za brado 58. Kulikajnkrat pak so ga zašentali inu prekolnili, se ne more vejdit. Ah, kaj delate vi, angelci nebeški, de se ne maščovate čez te hudobne ludij, kateri taku grozovitnu vašiga krajla martrajo? Vi nekadaj Sodomo inu Gomoro z žveplenskem ognjom ste bili požgali, te pervurojene v Egipti ste bili pomorili 185. tavžent žolnerjov krajla Senaheriba eno nuč ste bili pobili, zakaj tedaj tudi sedaj se ne maščujete čez le-te hudobne inu panone žolnerje? Zakaj vi nebesa ne pošlete ogin čez le-te, kateri se z Jezusa špot delajo, kir ste bili ogin poslali čez taiste, kateri z Elija preroka se so špot delali? Zakaj ne pridite levi inu medvedi s puščave reztargat le-te neusmilene Kristusave savražnike, kokor ste bili reztargali savražnike Elizeusa preroka? Zemla, zakaj se ne odpreš inu ne požreš le-te grozovitne grešnike, katera si bila požerla te grešne kore Datana inu Abirona? Ali ta lubeznivi Jezus inu poterpežliviši kakor Job vse volnu za izveličajne naše duše prenese: zakaj tedaj ti človek za volo Kristusavo ene besede nočeš prenesti? &c. Oh nehvaležen tej lubezni usmileniga Jezusa! 
Kateri je tebe taku lubil, de od velike lubezni čez vso le-to martro se je pustil k stebru pervezat inu neusmilenu gajžlat, kakor pravi Laurentius Justinianus. Nullum vinculum Filium Dei ad columnam tenere potuiſſet, ſi charitatis vinculum defuiſſet. Oh amor quam magnum eſt uinculum tuum! Pogledaj, grešna duša, koku je Jezu gajžlan za tvojih grehov volo. (hic narra crudelitatem flagellantium, & Chriſtipatientiam.) Ah, je vener rejs, de Sine ſangvinis effuſione non ſit remiſſio. Zakaj Kristus 6666. štrahov je bil prejel inu vso kožo mu so bili z života oderli, de je bil kakor ena oderta avčica. Ah, vprašaj grešna duša Kristusa: Quare ergo rubrum eſt indumentum tuum, & veſtimenta tua ſicut calcantium in torculari? Bo tebi odgovril Jezus: Aſperſus eſt ſanguis eorum ſuper veſtimenta mea, & omnia indumenta mea inquinaui. Grehi, grehi naši so Jezusa taku oderli inu okrivavili. Taku de ima velik uržoh čez nas se tožit, rekoč: His plagatus ſum in domo eorum, qui diligebant me. Oh moj Buh! Kaj z ena nezgruntana lubezan je tvoja? Rimlari so za taku špotliv deržali, de so bili prepovedal rimske purgarje gajžlat, zatoraj kadar so hoteli s. Pavla gajžlat, je djal: Si hominem Romanum uobis licet flagellare. Inu Gartia, rimski purgar, je djal, kadar cesar bil ga je zapovedal gajžlat: Ciuis Romanus ſum. Jezus de si lih je sin Božji, vener za izveličajne naše duše je gajžlan? Ter se meni zdi, de Jezus k nam pravi: Filius Dei ſum. De si lih sim taku odert. Filius Dei ſum. De si lih nejsim ludem podoben. Filius Dei ſum. &c. Ah, moj rezgajžleni Jezus! Dokler tebe videm taku rezgajžleniga, jest nočem prez terplejna biti, temuč s s. Avguštinam si naprej vzamen. Domine Iesu cum te videam flagellatum nollo eſſe ſine flagellis. Temuč hočem gajžlat moje mesu inu martrat, de skuzi le-tu ne bo moja duša pogublena. &c. Prov sturite, moje duše. Empti enim eſtis pretio magno; 
Dragu gvišnu je plačal Kristus Jezus naše duše, zakaj čez vse le-te martre. Plectentes coronam deſpinis, poſuerunt ſuper caput eius. (hic narra quantum tormentum paſſus fueerit, quæque oprobria ſuſtinuerit) Oh, Oča Nebeški, usmili se, usmili se čez tvojga nedolžniga sinu, zadosti užje je za tiga nehvaležniga človeka preterpel. Inu sam Pilatus je menil, de zadosti martre je prestal, zatoraj Judom ga je bil pokozal, rekoč: Ecce homo. Usmili ti se užje enkrat čez njega &c. Ecce homo. O, Oča nebeški, pogledaj, aku je le-ta tvojmu sinu pudobin, kir je bil Spectoſus forma præ filijs hominum? Ecce homo. Pogledaj, o žalostna Marija, aku moreš poznat tvojga cartaniga Jezusa, katerimu si djala: Dilectus meus candidus, & rabicundus? Šlišim, de ta žalostna mati Božja pravi, kakor nekadaj Jakob je djal: Tunica filij mei eſt, fera peſſima deuorauit eum. Spaka teh grehov je njega taku grozovitnu reztargala. Ecce homo. Pogledajte, vi angeli, vašiga krajla, od kateriga David je djal: Minuiſti eum paulo minus ab Angelis, gloria, & honore coronaſti eum. Je gvišnu ponižan, zakaj nej ludem več podoben &c. Ecce homo. Pogledaj, Peter, aku poznaš taistiga, od kateriga malu poprej si djal: Non noui hominem. Zdaj bi žiher le-te besede rekal. Ecce homo. Pogledaj, grešna duša, katera čez 38. lejt bolna ležiš per bajerju hude grešne navade, inu praviš: Hominem non habeo. De bi mojo dušo ozdravil. Ecce homo. Sam Jezus človek inu Bug bo tebe ozdravil. Ecce homo. Pogledajte, koku je zapluvan. Ecce homo. Koku je bužic, nagah inu rezmartran. Ecce homo. Pogledajte, N. N., Jezusa, kateri 72 luken v glavi ima inu vse le-tu terpi, de bi nas od pakla rejšil. Ah, cartani moj Jezus! Mi smo persileni spoznati inu zavpiti: Redemiſti nos in ſanguine tuo. Ter oblubino, de nikdar več nočemo hudiču se podati. &c. 
Šlišite, N. N., kaj z en strašan glas je le-ta. Tolle, tolle crucifige eum. Ah, nehvaležni ludje! Tedaj hočete na križ perbiti taiste roke, katere so ble znale stresti stembre tiga malikovajna inu paklenske oblasti pobiti, kakor Sampsonave roke, katere ble so znale reztargat te paklenske leve kakor David. Katere več svejta so pod svojo oblast perpravile prez orožja, kakor Aleksander z orožjam ne bo počitka pred ludmi, dokler ne boš križam, o moj usmileni Jezus, kateri uže križ je na svoje svete ranane rame vzel. Et baiulans ſibi crucem, exivit in eum, qui dicitur caluaria locus. (hic nurra crucifixionem). Ah, usmileni moj Jezus! Jest, jest sim si zašlužil takoršno martro, nikar ti nedolžnost nebeška, nad katerem cilu satan nej mogal obeniga tadla si zmislit. Ecce venit princeps mundi hutus, & in me non habet quidquam. Ali vener Jezus za volo svoje velike lubezni prutu človeku je hotel križan biti, zakaj pravi s. Laurentius Justinianus. Nullum ferrum eum in cruce tenniſſet, niſi charitas adfuißet. Inu s. Augustinus pravi: Amore vulneratus eſt propter delicta noſtra. Naša ohernija, prevzetnost, nečistost. &c. je imela na gavgah paklenskih do vekoma viseti inu za nas Kristus je hotel na gavge tiga križa perbit biti, kir žiher reče. Qua non rapui tunc exolvebam. Popolnama je Kristus naše dolge pravici Božji plačal, dokler vso svojo s. rešno kri za nas je prelil, de bi naše duše od pakla rešil. Conſumatum eſt. Ah! Joh! Naš lubeznivi, cartani, nebeški inu usmileni Jezus je umerl? Ah, duše verne, gdu nas bo troštal? Gdu nas bo vižal? Kej bomo taku dobrutliviga prijatela našli, kateri Quontam cum adhuc peccatores eſſemus ſecŭdum tempus, Christus pro nobis mortuus eſt. Ah, gdu je vidil ali šlišal, de bi Gospud za hlapca umerl? De hlapc za gospuda svojga je umerl, sim bral od Agripa, kateri je bil hlapc tiga gospuda Menenija, inu le-ta se je bil rimski gospodi zameril, zatoraj so bili zapovedali beričom inu rabelnom Menenija precej, kakor ga bodo našli, na drobne košice resekat. Zvej ta hlapc, prosi svojga gospuda, de bi gvant preminila, gre rihtnom hlapcom napruti, le-ti so menili, de je Menenija, zatoraj so ga bili na drobne košice resekali. Inu v tej viži hlapec je bil svojga Gospuda od smerti rešil, ali le-tukaj Gospud naš Jezus Kristus je gvant naše nature oblekil inu za tiga nahvaležniga hlapca človeka martran inu križan bil. Oh, lubezan prez vse gliha! Menenija, kadarkuli je spolnil na dobruto inu lubezan svojga hlapca Agripa, milu se je jokol, koku tedaj ti duša boš taku terda, de se ne boš jokala, premišleoč, de ta nedolžni Gospud Jezus je za tvojo volo umerli. Ah! Dedue quaſi torrentem lachrÿmas per diem & noctem, Iuctum vnigeniti fac tibi planctum amarum. Inu dokler videm, de šie vselej ti duša si terda kakor kamen, spumnim de, kadar Jakob je vidil to krivavo sukenco svojga lubiga sinu Jožefa. Sciſſis veſtibus indutus eſt cilicio, lugens filium multo tempore. Pole, vam hočem pokazat nikar sukenco, temuč tu krijvavu telu Jezusa, Sinu Božiga, za vas taku rezmartraniga. Pogledajte, N. N. (hic oſtende Crucifixum) O vos omnes, qui tranſitis per viam, attendite, & videte, ſi eſt dolor, ſicut dolor meus. &c. Je mogoče, de se ne bote omečili inu zjokali? Kadar so tovarši Jobavi njega polniga ran na gnoju ležat vidili, zakaj nejso mogli od velike žalosti govorit. Ah, jest počutem nezgruntano žalost, o Jezus! Kir videm, de Aplanta pedis vſque ad verticem capitis non eſt ſanitas in te. Inu sim persilen s s. Bernardam zavpiti: O bone Iesu! quid tibi eſt? morinos debuimus, & tuſoluis? no speccauimus, & tu luis? Ocharitas ſine modo! O amor affectu potens. Inu dergi pravi. O amoris vim! Itane ſummus omnium viliſſimus factus es omnium? Quis hoc fecit? amor dignitatis neſciens. Quid violentius? triumphat de Deo amor. Ah, kateri ne bo taku usmileniga Jezusa lubil, panan bodi. Si quis non amat Dominum Iesum Christum, ſit anethema. Ta, kateri ne bo greh savražil, bodi do vekoma pogoblen. Zakaj kadar Markus Antonius je bil pokazal srajco tiga dobrutliviga cesarja Augusta Judiusa rimskimu folku, se so bili taku močnu čez njega savražnike resardili, de vse glatku so bili pobili. Pogledaj, moj keršeni folk, nikar srajco, temuč tu krivavu rezpodenu telu cesarja nebeškiga Kristusa Jezusa, kateriga tvoji grehi so umorili inu taku neusmilenu ubili. Kakor le-tukaj s teh velikih puštobov moreš brati Ieſus Nazarenus Rex Iudaorum. I. iniqutates N. nostra R. Redemptorem. I. Interfecerunt. Ah, prekleti tedaj bodite grehi, kateri ste bili uržoh, de taku neusmilenu je bil ubit Odrešenik, naš Kristus Jezus. &c. Ah, nikar več ne ponovite N. N. vaše grehe, nikar več ne martrajte Jezusa. Nikar več hudiču se ne bodajte, od kateriga vas je rešil Sin Božji, kateriga jest v imenu tiga folka pohlevnu za le-to nezgruntano gnado zahvalem inu za milost inu odpuščajne prosem. O, slatki inu rezmartrani Jezus. O, svete rane, studenici milosti Božje! Jest želim tukaj moje dni sklenit. Ah, s. krivave rane! Spodobnu bi bilu, de bi jest s solzami vas spral, dokler za izveličajne moje duše ste taku krivave. Oh, s. roke, prebodene z žeblji mojh grehov! O, svete noge, perbite z mojo nehvaležnostjo. O, s. usta, polne žavčja moje hudobije! O, ti prebodenu usmilenu serce, iz kateriga zvera milost. Milost, Milost, milost mi prosimo inu tvojo britko martro za odpuščejne naših grehov Očetu nebeškimu oframo. Reſpice in faciem Christi tui Inu pogledaj na le-ta žalostni inu zgrevani folk. Reſpice quaſumus Domine ſuper hanc familiam tum, pro qua Dominus Noſter Iesus Christus non dubitatuit manibus tradi nocentium, & crucis ſubire tormentum. Inu ti, o dobrutlivi usmileni Jezus, kir še rezpete deržiš tvoje s. roke, žegnaj nas, kateri pred tvojo milostjo klečimo inu čez tvojo britko martro inu naše grehe se jokamo inu za milost prosimo. Je pervolil Jezus, de ž njegovo s. rešno krivjo vas žegnam. In nomine Patris, & Filij, & Spiritus Sancti. Amen. 
